Končni izlet smo pričeli na avtobusni postaji, za šolo ob sedmih zjutraj. Do Križne jame smo se vozili približno tri ure, ko smo prispeli smo se hitro odpravili v jamo, saj smo imeli že malo zamude. Preden smo vstopili v jamo, nam je starejši gospod dal svetilke, saj je v jami temno in škornje, da se naši čevlji ne bi zmočili. Ko smo končno prišli v jamo so nam povedali nekaj o njeni zgodovini potem pa nas razdelili na tri skupine. Po jami smo vse skupaj hodili okoli pol ure, parkrat smo se pa tudi ustavili, da so nam povedali kako je jama nastala, o ljudeh in drugih živalih, ki so se tu zadrževale. Prišli smo tudi do jezera v jami po katerem smo se peljali s čolnom. V jami je bilo tudi zelo hladno in spolzko, če bi pa ugasnili svetilke, bi bili v čisti temi. Ko smo prišli iz jame smo bili že lačni zato smo, potem ko smo vrnili svetilke in škornje, pojedli malico in se odpravili dalje.
Učitelji so nam povedali, da zaradi naše zamude, ne bomo mogli do Trubarjeve domačije. To nas ni preveč razžalostilo, saj so nas peljali v Cerknico kjer smo se lahko prosto sprehajali malo manj kot eno uro. Nekateri so šli v bližnjo trgovino na sladoled, igrišče itd. Za tem smo nadaljevali našo pot z avtobusom do Cerkniškega jezera. Tam so nas razdelili v dve skupini, ena je šla najprej na ogled Cerkniškega jezera, druga pa v informativno hišo, potem pa smo se zamenjali. V informativni hiši smo pogledali kratek film o živalih, ki tam živijo, lahko smo videli tudi nagačeno vidro, od kje prihaja voda in kje odteka, različne zvočne efekte, kako se živali tam oglašajo …
Potem je sledila le še vožnja z avtobusom do McDonalds-a, ki smo se ga vsi veselili. Tam smo se najedli in se družili, šli na stranišče, kasneje pa se odpeljali domov. Imeli smo približno uro zamude, zaradi zastojev na cesti, vendar nas to nikakor ni motilo saj smo se tudi na avtobusu imeli dobro. Po koncu izleta sem nekaj sošolk in sošolcev vprašala kako so se imeli in kaj jim je bilo najbolj všeč. Večina jih je rekla, da jim je bolj bila všeč jama, ker je bila bolj zanimiva, vendar to ne pomeni, da nam Cerkniško jezero ni bilo všeč, saj je tudi to bilo zanimivo. Zelo pa nam je bilo všeč, da so učitelji izpolnili našo željo, in nas peljali v McDonalds. Letošnja ekskurzija je bila zanimiva, četudi smo se dosti vozili in nismo šli do ene od destinacij. Bila pa je tudi zabavna.
OŠ Božidarja Jakca iz Ljubljane v spomin na velikega slovenskega umetnika, Božidarja Jakca, po katerem nosi šola tudi ime, prireja vsaki dve leti mednarodni likovni natečaj. Likovna naloga je zastavljena zelo široko – točka in linija, tema in tehnika, sta poljubni. Prav to omogoča raznolikost motivov in ustvarjalno svobodo, ki omogoča otrokom iskanje lastnega izraza ter prikaz sveta, kot ga vidijo le oni. Med prispelimi deli strokovna žirija podeli devet nagrad, po tri nagrade za vsako triado. Letošnje leto je žirijo prepričal tudi izdelek učenke naše šole, Julie Mohorič, ki obiskuje 3. a razred. Upodobitev z naslovom »V trgovini za male živali« je dosegla 2. mesto v skupini 1. triada. Nagrade in simbolična darila bodo nagrajencem podelili v mesecu novembru, dogodka pa se udeležijo tudi nekateri veleposlaniki držav, ki na natečaju sodelujejo.
Juliji za odličen dosežek iskreno čestitamo in verjamemo, da bo s svojim otroškim svetom prepričala tudi vas.
Muzej novejše zgodovine Celje od leta 2018 nadaljuje delo Zavoda za ustvarjalni razvoj mladih pod imenom Hermanova galerija. Od leta 1995 je na razpisu sodelovalo več kot 130.000 otrok in mladih iz 110 držav z vsega sveta. Nagrajena dela so bila na ogled na več kot 270 razstavah v 33 različnih državah. Muzej tako danes hrani več kot 4000 likovnih del mladih, ki so bila nagrajena na posameznih razpisih Zavoda za ustvarjalni razvoj mladih med letoma 1995 in 2016. Dela, ki bodo nagrajena od leta 2019 dalje, bodo uvrščena v muzejski fond Hermanova galerija Muzeja novejše zgodovine Celje.
Mednarodni razpis je namenjen otrokom od 6. do 12. leta, otroci so sodelovali v dveh starostnih kategorijah: I. (6 – 9 let) in II. (10 – 12 let). Na razpis je prispelo 779 likovnih del iz 13 različnih držav. V vsaki kategoriji je bilo podeljenih 10 nagrad ter 50 posebnih priznanj. Zelo nas veseli, da je med desetimi najboljšimi deli v drugi starostni skupini tudi izdelek učenke Ivane Grabar iz 6. b razreda. Nagrajena dela bodo na ogled v Otroškem muzeju Hermanov brlog, ogledate pa si jih lahko tudi v spodnji galeriji. Vsa nagrajena likovna dela so tudi del muzejskega fonda Hermanova galerija.
V četrtek, 30. 5. 2024, smo se z učenci 7. razreda odpravili na dolgo pričakovani izlet na Dolenjsko. Najprej smo pod vodstvom vodnika raziskovali skrivnostno notranjost Kostanjeviške jame ter občudovali veličastne stalaktite, stalagmite in kapniške stebre. Učenci so bili navdušeni nad zgodbami vodnika, s pomočjo katerih smo v jami videli medveda, krokodila, spečega velikana. Sprehodili smo se mimo Kralja Matjaža, ki je sedel na svojem prestolu, opazili smo celo Dedka Mraza in Jezusa.
Na poti proti gradu Žužemberk smo se ustavili v McDonald’su, kjer so učenci uživali v priljubljenih obrokih, se odpočili in se okrepčali za nadaljnje raziskovanje.
Pot smo nadaljevali proti gradu Žužemberk, ki se ponaša z bogato zgodovino in veličastno arhitekturo. Na gradu so učenci spoznali zgodovino gradu, njegov pomen v srednjem veku in življenje takratnih prebivalcev. Posebej nas je navdušila zgodba o medvedki, ki je varovala grad, in ogled grajske ječe, v kateri so nas pričakali netopirji. Po ogledu gradu smo se spustili še do reke Save, ki teče pod gradom, in se v njej osvežili.
Dolgo pot domov smo si popestrili s šalami in igrami ter se tako zabavali in se med seboj še bolj povezali.
Dodajamo še nekaj izjav učencev o izletu:
Zara, 7.a
»Najbolj všeč mi je bilo, ko smo bili v jami, in so ugasnili luči.«
Nina, 7.a: “Najbolj sem uživala v raziskovanju jame in poslušanju zgodb o tem, kaj kateri kapnik prikazuje.”
Noel, 7.a: “Najbolj všeč mi je bil sramotilni steber na gradu Žužemberk.”
Aljaž, 7.a: »Všeč mi je bilo, ko smo noge namakali v mrzlo vodo.«
Ela, 7.a
»Zelo sem se zabavala, ko so največji frajerji šli v temnico, in so jih netopirji tako prestrašili, da so naenkrat pritekli ven iz jame.«
