Dne, 26. 5. 2022 smo se učenci osmih razredov odpravili na ekskurzijo v Sončni raj.
Ura je bila 8.15, ko smo se zbrali za šolo na avtobusni postaji. Takrat smo si vzeli malico in se odpravili z avtobusom na posestvo Sončni raj. Ob prihodu nas je pričakal voditelj, ki nas je prosil naj se razdelimo v tri skupine. Voditelj nam je povedal, da je Malečnik Rupeče najvzhodnejša Mariborska vinska cesta. Iz njihovih vinogradov na leto pridelajo med 400 in 500 litrov vina. Posest je stara 6 let. Povedal nam je tudi, da je bila njihova začetna ideja vrt, kasneje pa so se odločili za to kar imajo danes. Na njihovem posestvu je najvišja smreka, ki je najvišja smreka v tem delu Slovenije. Mi (učenci) smo na začetku menili, da to ni res in da je najvišji hrast, ki je bil v bližini. To dejstvo nas je kar presenetilo. Ta smreka ima dva vrhova in je visoka kar 43 metre. Stara je 250 let, njen obseg pa je 458 cm. V okolici je 450 različnih dreves. Med drugim smo izvedeli tudi pomen naselja Vodole.
VO-DO-LE Vodo le imamo.
Iz skupnega uvoda razdelili na tri dele. Naša skupina je začela na ZIP-LINE-u. Ker smo bili prvi, se je marsikdo ustrašil, da bomo tudi zadnji in da smo poskusni zajčki. Marsikdo se je na koncu le opogumil in poskusil, prepričali pa smo tudi učiteljico, ki je bila z nami, Mojco Kline. Po končani uri je bila večina nad ZIP-LINE-om navdušena in je menila, da je bila izkušnja zelo zabavna in polna adrenalina. Nato smo se zbrali pred vrtom, kjer smo obnovili znanje o pomenu živali in rastlin, zdravilnih zeliščih in naravnih bivališčih. Pot smo nadaljevali skozi vrt kjer so bile na različne načine nasajene rastline. Pot nas je ponesla tudi k čebelnjaku. Izvedeli smo, da so čebelnjaki Slovenska posebnost, ker jih ni nikjer po svetu. Ura se je s tem zaključila, zato smo se napotili k naslednji delavnici. To je bila delavnica izdelovanja mila. Ob prihodu nas je pričakala prijazna gospa, ki nam je dovolila, da pomalicamo, ker prej nismo imeli kaj veliko časa in nismo imeli mize za katero bi lahko sedli. Po končanem malicanju se je začela delavnica. Začeli smo topiti milo v loncu, ki je bil nad loncem z vrelo vodo. Učenci, ki so hoteli so lahko sodelovali, tako da je eden mešal, drugi pa držal lonec. Ko se je milo stopilo smo dodali še sivko in dodatek, ki je vonj še okrepil. Na koncu je gospa to tekoče milo ulila in razporedila v modelčke. Med to uro pa smo tudi poskusili sok industrijske konoplje, ki je večino spominjal na bezgov sok. Na ZIP-LINE-u si si za konec nekateri privoščili še eno vožnjo. Poslovili smo se od ZIP-LINE-na in voditeljev in se odpravili na avtobus. Na avtobusu nam je učiteljica razdelila mila, ki so jih naredile prejšnje skupine, ker se milo trdi približno 45 dni in naše milo še ni bilo trdo. Naše milo pa bo dobila skupina, ki bo tam v tej dobi (dobi 45 dni po našem izletu). Na avtobusu smo obujali trenutke z današnjega izleta in se imeli v redu. Pri šoli smo bili nekaj pred koncem pouka, zato so ostali, ki so imeli podobne naloge kot jaz, intervjuvali sošolce o tem dnevu, določeni pa so pregledovali fotografije, ki so izpadle zelo dobro. Čas je tako hitro minil in kmalu smo se poslovili in zaključili s tem izletom.
Zapisala in fotografirala: Briana Lubej (8.a)
POSTOPEK IZDELAVE MILA:
Najprej smo zavreli vodo.
Potem smo dodali milno osnovo.
In mešali dokler se ni vse stopilo.
Dodali smo dišavo in…
…sivko.
Na koncu nalili v modelčke.
Milo potrebuje dober mesec, da se strdi.
ZELENJAVNI VRT
Zapisali in fotografirali: Žana Barun, Aneja Gajser (8.a)
V ponedeljek, 30. 5. 2022, smo se odpravili na zaključno ekskurzijo v Ljubljano. V živalskem vrtu smo uživali v družbi različnih živalskih vrst. Obiskali smo še Slovenski šolski muzej, kjer smo se seznanili z zgodovino šolstva in sodelovali pri izvedbi učne ure lepopisa.
V torek, 31. 5. in sredo, 1. 6. 2022, smo imeli v šoli prav posebne goste. Skupaj z vzgojiteljicami so nas obiskali bodoči prvošolci, ki bodo kmalu čisto zares zakorakali v šolske klopi. V šolski avli so jih s pesmico o sovici Rozi pričakali učenci 1. razreda in jim pripeli metulje, ki jim bodo pomagali poleteti na novo pot učenosti. V razredu pa so lahko spoznali, kako poteka čisto pravi pouk. S pomočjo ugank, pesmic, aplikacij, grafomotoričnih vaj in interaktivnih iger so spoznali štiri tete: pomlad, poletje, jesen in zimo. Ob koncu so z navdušenjem povedali, da se veselijo “šolskih klopi”, še prej pa dolgih počitnic.
V četrtek, 26. 5. 2022 ob 8.05 smo se zbrali pred šolo. Reditelji so šli po malico, učiteljica nas je pred tem preštela. Ob 8.10 smo si razdelili malico in odšli na pohod do Pohorskega dvora oziroma do gradu Hompoš.
Vodička Irena nas je popeljala skozi zgodovino gradu. Izvedeli smo, da so bile v časih stene zelo debele, saj niso poznali druge metode kot, da gradijo visoke debele zidove. Skozi stoletja je grad menjal veliko lastnikov in s tem je bil deležen veliko sprememb. Vodička nam je povedala, da so si vsi lastniki gradili in podirali stene gradu. Zadnja sprememba je bila, do so gradu dodali okrasno obzidje.
Stena je izklesana in vsi kamni so v liniji. Ko smo prišli na drugo stran gradu smo opazili enako steno, vendar ta stena ni bila ravna, saj jo je na enem delu zmanjkalo, na drugem delu pa so kamni gledali ven iz linije.
Ko je dobila grad v roke država, so sezidali poleg gradu Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede. Katera je rjave barve, saj so želeli, da je fakulteta manj opazna in je večji poudarek na samem gradu, na pa na fakulteti. Ob koncu ogleda gradu in fakultete smo imeli malico.
Po malici smo se odpravili v Botanični vrt. Izvedeli smo, da je največje drevo mamutovo drevo ali mamutovec. Na tem mestu je bilo v časih več mamutovcev vendar so jih nevihte razlomile, zato je sedaj samo en mamutovec v Botaničnem vrtu.
Ko smo končali z ogledovanjem rastlin smo odšli na arheološki del Botaničnega vrta. Na tem delu smo izvedeli, da vsak hribček pomeni eno gomilo oz. enega pokopanega človeka, s tem, da so ga prvo sežgali in nato pokopali. Hribčki so pomenili koliko so bili ljudje bogati oz. revni. Večji hribček je bil, bolj je bil človek pomemben.
Na koncu ogleda smo zmečkali rumeno rastlino, da smo dobili rumeni pigment. Na listke smo z rumenim pigmentom narisali ali napisali naše ime. Po tem eksperimentu smo zaključili z obiskom Botaničnega vrta, ter se peš odpravili nazaj proti šoli. Imeli smo srečo, saj nas je na poti pobral avtobus in nas zapeljal do šole. Pod vtisom zanimivega naravoslovnega dne in utrujeni od hoje smo se odpravili domov.
Vprašanja:
Kaj novega si se danes naučil?
Bi si želel več takšnih dnevov?
Si se naučil kaj novega o preteklosti tega kraja?
NEŽA T.
Naučila sem se, da je javor eno izmed najstarejših dreves in raste na vseh kontinentih.
Da, saj ne rabim sedet v učilnici in se naučim nekaj novega med tem, ko sem aktivna.
Ne.
LANESA Č.
Da so bili tukaj grobovi/gomile in o zgodovini grada npr., da je en izmed sten gradu stara približno 1000 let kar je za 10 naših življenj, če bi živeli 100 let.
Da saj je zanimivo poslušati o zgodovini našega kraja.
Nisem vedela, da je grad Hompuš najstarejši grad v okolici in da je doživel toliko sprememb in da so gomile tako blizu grada.
JURE K.
O rastlinah in o prazgodovini (kako so pokopavali neandertalce, kaj vse so jim dali v gomile in kako je bila gomila zgrajena).
Da. Zanimivo je bilo in všeč mi je učenje v naravi.
Da. Naučil sem se, da je grad sestavljen iz starih materialov in o različnih tehnikah in materialih.
NIK B.
O rimljanih, gomilah in gradbenih materialih.
Da, všeč mi je učenje v naravi.
Da.
UČITELJICA KATARINA ŽEBAVEC
Kako so v preteklosti pokopavali pomembne osebe in o tem kako je bil zgrajen grad.
Da.
Da, dosti novih stvari na katere prej sploh nisem bila pozorna.
ASIA T.
O zgradbi našega najstarejšega grada v okolici.
Da, saj mi je všeč učenje v naravi.
Da je bilo tukaj dosti bitk in da so imeli dobro obrambo.
LARA L.
O rastlinah, gomilah in o gradbenih materialih za grad.
Da in ne. Bilo je v redu apmak ne dovolj zanimivo.
Da. Naučila sem se veliko novega o gomilah in kaj vse se je dogajalo na tem območju v preteklosti.
Vprašanja:
Kaj ti je bilo najbolj zanimivo na naravoslovnem dnevu?
Kaj novega si se naučil?
Kako se ti zdi naravoslovni dan, ali bi ga ponovil?
KARIN K. K.
1. V te dnevu se mi je zdelo najbolj zanimivo raziskovati zgodovino našega območja videla sem zelo zanimiv grad v spomin se mi je vtisnila stena katera je široka 1000 let ter da je grad bil včasih psihiatrična bolnišnica. 2. Naučila sem se, kako so zgradili stene in grad in kako je dobil podobo, ki jo ima danes. 3. Bilo mi je zanimivo, če bi šli z avtobusom bi bilo perfektno.
SILVANA H.
1. Najbolj zanimivo mi je bilo mamutovo drevo. 2. Veliko o rastlinah in kar je povedala o naravi in o železni dobi in gomilah. 3. Zdi se mi zelo fajn. Zelo dosti je vodička povedala tudi o gradu in botaničnem vrtu, da je tako velik, da se lahko izgubiš.
NEŽA T.
1. Kitajsko drevo, lipa, grad in stena, ki je stara 1000 let. 2. Da je bil grad v lasti veliko lastnikov in da so ga dostikrat prenovili. 3. Bil je zanimiv, bi ga ponovila, saj se veliko gibamo.
ŠPELA P.
1. Mamutovo drevo (mamutovec) in zbirka vrtnic, gomile ter prazgodovinski gozd. 2. Da lahko neko vrsto vrtnic ješ in da je v vsaki gomili pokopana ena umrla oseba. 3. Bilo mi je zelo fajn, bi ga ponovila.
LANESA Č.
1. 3000 let stare gomile. 2. Nekaj o zgodovini grada in nagrobnikih. 3. Zanimiv, poučen bi ga ponovila.
ZALA D.
1. Arheološko gradbišče in gomile. 2. Nekaj o zgodovini in o naravi. 3. Bilo je super zanimivo bi ponovila.
MAJ P.
1. Grad. Zaradi vsega kaj se je tam zgodilo v zgodovini. 2. Veliko o zgodovini gradu, varovanju narave; da so pokopavali ljudi, ki so naredili dosti za državo. 3. Bilo je super, bi ponovil z avtobusom.
UČITELJICA TANJA BLAZNIK
1. Zgodovinski opis grada. 2. Nič novega. Vse že vem. 3. Ja absolutno bil je dinamičen, a strokovno pravično izbran za skupino 7. razredov.
NIK B.
1. Grobnica. 2. Da, o grobnicah. 3. Ja.
Zapis teksta: Neža Trantura, Špela Petrič in Zala Donko (7.a)
Foto: Lara Lilek (7.a)
Vprašanja sta postavljali: Anamarija Renčelj in Lana Rakovič (7.a)
“Poezija je večna mladost sveta,” je nekoč zapisal Boris A. Novak.
Potemtakem so pesniki večni otroci …
V soboto, 28. 5. 2022, ob 11. uri se je v Rogaški Slatini odvila slavnostna podelitev nagrad mladim pesnikom in pesnicam, ki so sodelovali na natečaju Ela za najboljšo pesem na temo Pobeg. Med 20 mladimi nadebudnimi pesniki je na oder stopila tudi naša učenka Mia Praznik. Prisluženo nagrado za pesem Pobeg v knjigo je sprejela z nasmeškom in neizmerno hvaležnostjo ter z zavedanjem, da ji je s svojo umetniško držo in kreativnostjo uspelo prepričati strokovno komisijo, ki je izbirala najboljše pesmi med mnogimi slovenskimi mladimi pesniki.
Mia, želim ti, da še naprej gojiš odnos do slovenske besede in slovenske poezije, da ne izpustiš peresa iz rok, ampak da te ponese v višave in globine – v še neraziskane svetove, vesolja, morja, ozvezdja, daljne in bližnje misli, preko mavrice in še dlje; ali kot bi rekel pesnik Tone Pavček do Indije Koromandije ali še dlje.
V nadaljevanju lahko še enkrat preberete nagrajeno pesem in si ogledate fotografije.
V Osnovni šoli Toneta Čufarja Maribor se je 19. 5. 2022 pred strokovno komisijo uspešno dokazal učenec Lionel Berisha, ki se je po oceni komisije izmed 115 mladih deklamatorjev uvrstil med 48 tistih, ki so komisijo najbolj prepričali.
Lionel je s pesmijo Davida Bedrača Jaz sem filmski režiser nastopil pred komisijo, ki zares ni bila od muh, in sicer suvereno, neustrašno, s pokončno držo in z izjemnim tonom ter govorom prepričal navzoče.
Čeprav se ni uvrstil med prvih 5, naš učenec ostaja najboljši med najboljšimi z enkratno izkušnjo, z večjim zavedanjem o svojem talentu, z nadgrajenim znanjem in z nepremagljivo voljo do nastopanja.
