Mlajši učenci naše šole so se 29. 5. 2023 udeležili finala območnega prvenstva v nogometu, ki je potekalo v Miklavžu. Prikazali so super igro, osvojili 2. mesto in se uvrstili na finale področnega tekmovanja.
| 1. polfinale | OŠ RUŠE | OŠ SLIVNICA | 1 : 4 |
| 2. polfinale | OŠ MIKLAVŽ | OŠ RAČE | 4 : 0 |
| Za 3. mesto | OŠ RUŠE | OŠ RAČE | 0:0, 1:3 pp |
| FINALE | OŠ MIKLAVŽ | OŠ SLIVNICA | 4 : 1 |
Čestitke vsem!
Dean Bon
V osnovni šoli OŠ FLV Slivnica so se 17. 5. 2023 pred strokovno komisijo uspešno dokazali tudi učenci naše šole, ki so se po predhodnem izboru izmed 210 mladih deklamatorjev po oceni komisije uvrstili med 79 tistih, ki so komisijo najbolj prepričali. Tega dne je v šoli potekal predizbor v živo.
Vsi trije deklamatorji – Gal Žunko, Ema Kline in Klara Fekonja, so nastopili suvereno, neustrašno, s pokončno držo in z izjemnim tonom ter govorom prepričali navzoče. Strokovna komisija v zasedbi Mojce Funkl, Nane Milčinski in Žige Bonča je vsem nastopajočim izrazila pohvalo za drznost in prepričljivost ter za mladostni pogum, in poudarila, da si sami v njihovih letih kaj takega ne bi upali.
Uvodni del je popestril ravnatelj Franc Gosak, ki je s svojo interpretacijo besedila Krava in trgovina »prebil led« in mladim utrl pot do lažjega podviga.
Čeprav se naši mladi deklamatorji niso uvrstili med prvih 5, so hvaležni za enkratno izkušnjo in se že veselijo ponovnih nastopov.
Čestitava za vzpon in izjemnost!
Petra Trstenjak in Karmen Soban
Nadobudni mladi pesnici sta se spet
»mojstrsko« spopadli z verzi.
Med 66 osnovnošolskimi pesniki in pesnicami sta tudi učenki OŠ FLV Slivnica, Karolina Jovanović in Mia Praznik, tkali verze na letošnjo temo BREZ MEJ. Mladi pesnici sta si vzeli veliko časa za brušenje verzne gibkosti in izrazno-vsebinske natančnosti ter umetniške prepričljivosti.
Strokovna komisija je kljub finalistom izbrala še pesmi 10 pesnikov, ki so jo najbolj prepričale, med katerimi se je znašlo tudi ime naše učenke Mie Praznik.
Čeprav se nista uvrstili med finaliste, jima čestitam za neomajno vnemo, samosvojo poetično držo in za ohranjanje prefinjene slovenske besede.
Petra Trstenjak, mentorica
Tista pesem Brez meja je reka, brez meja je most. Brez meja je smreka, brez meja je kost. Brez meja je veter, ki piha mi v obraz, dviga odpadlo listje, me popelje v rodno vas. Glej, tam slap divja v globino, v neskončno strmino. Slišim znano petje … Hej, draga ptica, gozdna kraljica. V hiši tam v vasi glas moje matere prepeva. Čez mogočne gore še dolgo naj odmeva! To je tista pesem …! Pesem brez meja. Dan za dnem odpelje me tja, kjer košček raja je doma.
Moj svet je brez mej Moj svet ustvari zvok, nežen, pojoč in nagajiv kot puščica, ki jo požene lok. Moj svet ustvarijo knjige, prepletene z domišljijo, s skrito fantazijo. Brez mej! Moj svet ustvari sadje, sladke fige, banane, breskve! Brez mej! Moj svet ustvarjajo barve. Lepe in nežne in žive kot jutranja zarja. Moj svet ustvarja ljubezen – brezmejna! Mejna … Ej …
Skorajšnji konec Če svet ne bi imel mej ... Če svet bil bi brez mej ... Tam! Poglej, reka kot kopel peneča uničuje pred sabo drevesa speča. Stavbe zdaj tu zdaj tam, ljudje pa s prstom kažejo drugam. Kam kažejo? Lažejo. Vse je tako strahotno dolgo, tako zmedeno vijugasto, tako moreče ravno, tako utrujajoče neskončno. Končno. Pok. Vse je smrt prevzela. Pok. In konec. Konec? Ne. Še so srca brez meja, ki ljubijo drug drugega. So srca brez meja – odprta! Prijazna, skrbna in razumevajoča. Upajoča. Upati. Upati brez mej. Je čisto ok. Uf!
Tisoče stvari Zazrem se v nebo, zagledam tisoče stvari. Vse je sinje modro, ptice letajo, pojo. Zazrem se v zemljo, vidim tisoče stvari. Tu na milijone bitij živi, a nič podobno ne izgleda mi. Zazrem se v ljudi, gledam tisoče stvari. Čisto vsak je drugačen, lep in popačen. Neskončno je vse to. In naj ostane tako.
Brezmejnost domišljije Ko potopim se v knjigo, takrat ni poti nazaj. Takrat odmislim življenjski direndaj. Daj! Najprej ustavim se pri Janku in Metki in vsakemu dam dve petki. Nato se sprehodim do Sneguljčice in še naprej do Trnuljčice, Zlatolaski počešem lase grdemu račku obrišem solze … Že sem na čarobnem kraju, kot bi bila v raju. Raj! K Rdeči Kapici domov, z lovcem grem na lov, z volkom karte se igram, babice odmisliti ne znam. Znam! A kaj, ko kmalu mama v sobo pride in moja domišljija kar odide. Ko mama reče – »Čas je za spanje!« - se sliši samo moje godrnjanje. Sanje!
Brez mej Meje so vsepovsod. Kjerkoli sem, kamorkoli grem. A ne med čisto vsem! Brez mej se smej. Brez mej v oči glej. Brez mej rad imej, in tako naprej. In tako naprej …
